Raziskave kažejo, da imajo nadarjeni učenci nekatere osebnostne lastnosti, ki jih ne najdemo pri drugih učencih ali pa so pri nadarjenih bolj izrazite. Ti učenci niso neka homogena skupina, ampak obstajajo razlike tudi znotraj skupine nadarjenih. Osebnostne lastnosti, ki jih najdemo v skupini nadarjenih, se nanašajo na različna področja: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko, socialno-čustveno.

 

Najbolj tipične so naslednje:

Miselno-spoznavno področje

  • razvito divergetno mišljenje (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija),
  • razvito logično mišljenje (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sposobnost sklepanja),
  • nenavadna domišljija,
  • natančnost opazovanja,
  • dober spomin,
  • smisel za humor.

Učno-storilnostno področje

  • široka razgledanost,
  • visoka učna uspešnost,
  • bogato besedišče,
  • hitro branje,
  • spretnost v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, risanje, dramatizacija itd.),
  • motorična spretnost in vzdržljivost.

Motivacija

  • visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
  • radovednost,
  • raznoliki in močno izraženi interesi,
  • vztrajnost pri reševanju nalog,
  • visoka storilnostna motivacija,
  • uživanje v dosežkih.

Socialno-čustveno področje

  • nekonformizem,
  • močno razvit občutek za pravičnost,
  • neodvisnost in samostojnost,
  • sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
  • izrazit smisel za organizacijo,
  • empatičnost.

Čim bolj dosledno se kažejo posamezne lastnosti pri učencu, tem bolj verjetno je, da je nadarjen.

 

V šolskem letu 2019/2020 vodita delo z nadarjenimi učiteljica Tina Esih in pedagoginja Suzana Kovše.

 

ODKRIVANJE NADARJENIH

Odkrivanje nadarjenih učencev je strokovno zahtevno opravilo. V postopku odkrivanja sodelujejo učitelji, šolska svetovalna služba in starši. Vsak od njih lahko prispeva koristne informacije.

 

Prva stopnja je evidentiranje učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Ta poteka na osnovi različnih kriterijev brez testiranj ali uporabe posebnih ocenjevalnih pripomočkov. Učitelji kot nadarjene predlagajo učence, v katerih vidijo potencial na posameznem področju. To je širša skupina učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Evidenco evidentiranih učencev vodi šolska svetovalna služba.

 

Identifikacija nadarjenih učencev zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev in vključuje naslednja merila:

  • Ocena učiteljev – učitelji podajo oceno o že evidentiranih učencih s pomočjo posebnega ocenjevalnega pripomočka, ki naj bi zajel naslednja področja:
  • razumevanje in pomnjenje snovi,
  • sposobnost sklepanja,
  • ustvarjalnost (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija),
  • motiviranost in interesi,
  • vodstvene sposobnosti,
  • telesno-gibalne sposobnosti,
  • izjemni dosežki (performance) na različnih področjih (umetniških, praktičnotehničnem in drugih področjih).

Za ocenjevanje se lahko izberejo različni metodološko neoporečni instrumenti, ki zajemajo zgoraj navedena področja.

  • Test sposobnosti – individualni ali skupinski test (npr. WISC, Ravenove progresivne matrice …; priporočljivi so individualni testi).
  • Test ustvarjalnosti – (npr. Jellen-Urbanov TCT-DP, Torranceovi testi ustvarjalnega mišljenja …).

Testa sposobnosti in ustvarjalnosti izvede in ovrednoti šolski psiholog.

Kot nadarjeni oziroma talentirani so identificirani tisti učenci, ki so na vsaj enem od kriterijev dosegli nadpovprečen rezultat: na testu inteligentnosti je IQ enak ali večji od 120, na testu ustvarjalnosti sodi rezultat med 10 odstotkov najboljših rezultatov evidentiranih učencev, na ocenjevalni lestvici za učitelje pa je učenec dobil nadpovprečno oceno na posameznem področju nadarjenosti (ustreznost ocene presodi šolska svetovalna služba skupaj z učiteljem, ki je učenca ocenil).

Ugotovitev o tem, da je učenec nadarjen, se sprejme na sestanku razrednega učiteljskega zbora, na katerem sodelujeta tudi šolska svetovalna služba in koordinator za delo z nadarjenimi, če ta ni šolski svetovalni delavec.

 

Seznanitev in mnenje staršev je zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih, ko svetovalna služba skupaj z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo mnenje o otroku. Postopek odkrivanja nadarjenih učencev ni enak v vseh treh obdobjih devetletne osnovne šole. V prvi triadi se izvedeta samo prva in tretja stopnja postopka (evidentiranje ter seznanitev in mnenje staršev). V drugi triadi (ali po potrebi v tretji) pa se izvede tudi druga stopnja postopka (identifikacija) ter se ponovno seznani starše in pridobi njihovo mnenje o otroku. Za učence, ki so bili zaradi različnih vzrokov pri postopku odkrivanja izpuščeni oziroma spregledani, se postopek izvede v celoti v drugi ali tretji triadi. Odkrite nadarjene učence se tekoče spremlja (procesna diagnostika). Dokumentacija o nadarjenih učencih se arhivira na šoli, vodi pa jo šolska svetovalna služba.

(Vir: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci, 11. 2. 1999)

 

DELAVNICE

V prvi triadi poteka delo z nadarjenimi učenci predvsem v okviru matičnega razreda v oblikah notranje diferenciacije pouka, priporočljivo je le občasno krajše ločevanje nadarjenih učencev iz razreda (na primer pri samostojnem učenju, dodatnem pouku, raznih interesnih dejavnostih). V drugi in tretji triadi naj bi se delo z nadarjenimi razširilo tudi na nekatere druge oblike, ki se večinoma organizirajo v okviru fleksibilne in delne zunanje diferenciacije.

V šolskem letu 2019/2020 na šoli organiziramo za nadarjene učence delavnice iz različnih področij:

  • Učenje znakovnega jezika (Katarina Fijavž);
  • Ko neznano postaja vse bolj znano … (astronomija + obisk Ksevta; Stanko Polanec);
  • Predstavitev ameriškega nogometa (Karsten Opraus);
  • Likovna »ustvarjalnica« mladih (Mateja Zrnec);
  • Kamišibaj gledališče (Jerneja Menzinger);
  • Darila za učitelje (Jerneja Menzinger);
  • Osnove fotografije (Robert Zrnec);
  • Izdelajmo darilo (za Gregorjevo, materinski dan) iz lesa (Stanko Polanec);
  • »Božičkova delavnica – izdelava soli, krem in kroglic« (Urška Ribič Hribernik);
  • Zabavni poskusi v kemiji (Urška Ribič Hribernik);
  • Naučimo se narediti popoln souffle (Brina Meško);
  • Jezik vseh jezikov ‒ osnove latinščine (Matej – Brigita Berglez);
  • Naučimo se osnov albanščine (učenci iz Albanije);
  • Zumbajmo skupaj (Katarina Konec);
  • Računalnik je lahko tudi koristen – osnove programov Word, Powerpoint in Excel (Mihael Stampfer);
  • Mozart za en dan – skomponiraj svojo pesem (Janja Stampfer);
  • Kako so računali v starem veku (Jana Novak Vehovar);
  • Izdelava domače kozmetike (Jana Novak Vehovar);
  • Ekvatorialna sončna ura za domačo uporabo (Jana Novak Vehovar);
  • Interaktivne delavnice Mladinskega centra Dravinjske doline (metode: timsko delo, izdelava plakatov, fizična aktivnost, diskusija, možgansko viharjenje, igra vlog, študija primerov, delo v dvojicah, individualno delo, umetniško ustvarjanje, job shadowing, uporaba multimedijske tehnologije idr.):

‒   mentalno zdravje

‒   medkulturnost

‒   aktivna participacija in državljanstvo

‒   ekologija

‒   učinkovita komunikacija

‒   solidarnost

  • Delavnice Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče

‒   Izdelava makete na drugačen način

‒   Modelarstvo: RC letalo

‒   Virtualni svet

‒   Pnevmatski namizni nogomet

‒   Natisnimo si svoj izdelek s 3D-tiskalnikom

‒   Osnove retorike

‒   Story cubes

‒   Kodiranje

‒   Theater

  • TPO z AED (Zdravstveni dom Slovenske Konjice);
  • Noč branja (4. in 5. razred) (Urška Jurak, Tamara Jegrišnik, Bernarda Rebernak, Sonja Rak Založnik, Jasmina Vodovnik, Urša Sovič);
  • Izdelava iger Podnebne spremembe (Sonja Rak Založnik);
  • Po Minattijevih stopinjah (vodenje učenci za učence) (Tina Esih);
  • »Le vkup, le vkup uboga gmajna!« (obletnica vseslovenskega kmečkega upora) (Helena Pačnik, Katja Holobar v sodelovanju s TIC Slov. Konjice);
  • Jezikovni tabor – sobotna šola (Katja Kranjc, Brigita Berglez);
  • Napiši svoje ime s kaligrafsko pisavo (Bernarda Rebernak);
  • Po poteh Hobita (branje knjige, ogled posnetka) + Nova Zelandija – potopisno predavanje (Aleksandra Verbošt, Jasmina Bogataj);
  • Učenje španščine (Aleksandra Verbošt);
  • Spoznavanje Velike Britanije z native speakerjem (Katja Kranjc);
  • Obisk z japonske ambasade;
  • Igre preteklosti (Marija Kuzman Vilič).